Blog
  • Glavna stran
24
09
2017

Kaj je naredil en kovanec

Bil je sončen poletni dan, s prijateljem sva posedala v središču Ljubljane in se pogovarjala, ko so mimo prišli trubači. Igrali so nekoliko spremenjeno različico pesmi »Djurdjevdan«, kar pa niti ni bistveno. Ker sva sedela blizu promenade, so najprej prišli prav do naju. Kar se je zgodilo potem, je precej neverjetno in je spremenilo moje razmišljanje (tudi) o fitnesu.

Glasbeniki so seveda imeli klobuk, ki so nama ga pomolili za drobiž. Navadno bi jih zavrnil in nadaljeval pogovor s prijateljem. Tokrat pa sem jim dal 1 €. Tudi moj prijatelj in vsi ljudje, ki so takrat sedeli v našem in sosednjem lokalu, so prispevali nekaj v klobuk. Tako rekoč vsi od prvega do zadnjega so dobrovoljno obdarili trubače.

»Mislim, da zdaj razumem.« »Kaj razumeš?« me je vprašal prijatelj Miha. »Kako se zgodi napredek.«

Mora se zgoditi takoj v začetku. Če se ne zgodi takrat, so možnosti pozneje vedno manjše. V lokalu je bilo takrat tudi precej turistov in morda so mislili, da so trubači del lokala ali da se tako pač dela pri nas. Ali pa so imeli »tak dan«, kot sem ga imel jaz, ali pa so enostavno nekaj prispevali, ker »če so vsi dali, bom pa še jaz«.

A kaj bi se zgodilo, če midva z Miho kot prva v vrsti ne bi dala nič? Takrat bi tudi najin sosed veliko lažje rekel ne. Turisti bi vedeli, da glasbeniki niso del lokala in ne bi videli take dodane vrednosti v prispevku. Trubači ne bi tako samozavestno hodili od mize do mize. Ta val podarjanja drobiža se ne bi zgodil, vsaj ne v takem obsegu, v to sem popolnoma prepričan. Zdaj razumem, zakaj nekateri lokali ponujajo jutranjo kavo in rogljiček za le 1 €. Lokal mora biti poln od samega začetka, sicer tudi pozneje ne bo.

Če se nekdo odloči, da da fitnesu možnost, da postane del njegovega vsakdana, se vpiše in kupi vso opremo, je naloga fitnesa, da »osvoji« tega novega člana čim prej, v zelo kratkem času. Ne po enem letu. Vztrajali bomo le pri hobijih, ki so za nas zabavni, poučni in v katerih smo uspešni.

Nekdo, ki gre v fitnes in opazi dobre rezultate v kratkem času, se bo počutil bolj motiviranega, zadovoljnega in samozavestnega. Morda bo spoznal tudi nove, prijetne ljudi. Prepričan bo, da je naredil pravo stvar zase in za svoje telo. Takrat so možnosti, da bo dal treninge med prioritete in spreminjal svojo prehrano na bolje, večje.
Kaj pa druga možnost? Kaj se bo zgodilo z nekom, ki začne z rednimi treningi, a ne vidi rezultatov? Počutil se bo obupanega, spreminjal bo treninge in skakal z diete na dieto. Velike so možnosti, da bo obupal prej, kot če se zgodi tista prelomna točka rezultata.
Če si vsakič, ko grem nekam, prej v sebi rečem »pa daj, jaz res ne spadam tja«, mi verjemi, da bom kmalu našel izgovor, da me tja ne bo nikoli več.

Nekateri ljudje imajo načrt: Najprej bom treniral malo sam, da se spravim v formo, nato pa si bom poiskal trenerja. PREDLAGAM NASPROTNO!

Rezultat se mora zgoditi hitro, zelo hitro.

avtor: Haris Kajtezovic