Blog
  • Glavna stran
20
01
2019

Kdaj novoletne zaobljube delujejo?

Imeti nizek odstotek maščobe, lepo oblikovane mišice in zdravo atletsko telo ni nekaj, česar bi se branili, se pa zavedamo, kakšne žrtve stojijo za tem. Redno in naporno treniranje ter zdravo prehranjevanje so ponavadi dolgočasna, naporna in boleča opravila, ki so potrebna za ta cilj in katerim se večino leta upiramo. A januarja se zdi, da te ovire lahko prezremo in premagamo.

Prednost januarja je poleg tega, da je nepopisan list, ta, da vsi okrog nas govorijo o hujšanju, zdravem življenju in pozitivnih spremembah. Ogromni plakati ob cestah zdaj oglašujejo fitnese, prehranska dopolnila za razstrupljanje in hujšanje. Decembra pa so oglaševali zabave, sladke in slane prigrizke.
Ni naključje, da smo tako zmotivirani.

Ampak motivacija nas in ljudi okrog nas ni dovolj. Tisti, ki računajo na moč motivacije, bodo izgubili. Vem, da ti nisi eden izmed njih.
Februarja nihče več ne bo govoril o novoletnih zaobljubah. Tudi ogromni plakati bodo pripovedovali drugačno zgodbo.

Izgubiti 5 kilogramov ponavadi pomeni telovadbo 2–3 tedensko in pripravo zdravih obrokov, kar zahteva čas. In to je težji del. Biti sposoben je drugi temelj spremembe.

Velikokrat se, ko česa ne vemo, obrnemo k nekomu za prijateljski nasvet. Enostavno je. Za izgubo teže pokličeš najbolj mišičastega prijatelja. In on ali ona reče: »Pejd v fitnes, vsak dan delaj vaje za celo telo in manj jej.«
Ampak s takim nasvetom si je težko pomagati. Mi potrebujemo jasna navodila, ne takšnih meglenih. To smo vedeli že prej.
Tukaj novoletna motivacija ponavadi izgubi svojo moč. Za spodbudo potrebujemo en kilogram manj, ne bolečine v kolenu in boleč želodec, ker nič ne jemo zaradi sicer dobronamernih ampak neučinkovitih nasvetov.

Seveda, potrebujemo strokovnjaka. Trenerja, nutricionista. Ampak dobri nasveti stanejo.
Naslednji pomemben korak je pri tem najti nekakšno finančno logiko. Upam, da bo tale moja izkušnja dala dobro idejo.

Lani sem treniral mlado mamico, ki nikakor ni mogla izgubiti teže. Po določenem času mi je priznala: Ko otrok ne poje celega kosila, ga pojem jaz. Poglej, trenutno sem brezposelna in zadnja stvar je, da mečem hrano stran. Rekel sem ji: Popolnoma se strinjam, da ne mečeš hrane stran, ampak ali se zavedaš, da ko ješ preostanek hrane, mečeš denar meni, ker boš morala več časa trenirati? Mislim, nimam nič proti temu, ker potrebujem denar. Samo nasmehnila se je. Videl sem, da je razumela moje sporočilo.
Po dveh mesecih je nehala trenirati pri meni. Izgubila je 8 kilogramov.

avtor: Haris Kajtezovic