Ena izmed življenjskih radosti je deljenje obrokov z našimi družinskimi člani in prijatelji. Pogosto pa se niti ne zavedamo, kako lahko to vpliva na to, kaj in koliko pojemo. Ko smo z ljudmi, s katerimi se imamo dobro, pogosto pozabimo, koliko kosov kruha smo pojedli. Ko je družba zanimiva, pozabimo, ali smo spili 2 ali 3 piva. Pri tem se imamo tako dobro, da če želimo slišati ali povedati zanimivo zgodbo, nadaljujemo z obrokom, čeprav smo že siti. Zaradi naše empatije do drugih pojemo še dodaten kos mesa ali kruha, naročimo sladico samo zaradi tega, ker so jo naročili tudi drugi.

Podobno se zgodi s samo hitrostjo hranjenja. Vsakič poskušamo nezavedno slediti tempu osebe, s katero obedujemo. In včasih to zgleda kot tekmovanje za olimpijsko normo v disciplini, “kdo bo prvi pojedel burger”. Ko jemo, občutek sitosti ni tako močan, kot če bi jedli počasi, ker vemo, da je čas prehranjevanja pomemben za našo sitost.

Večina ljudi pravi, da je vedno enako in na to temo so naredili zanimivo raziskavo. Merili so količino zaužite hrane in čas prehranjevanja suhih in debelih ljudi pri dveh pogojih, ko so jedli sami in ko so jedli v družbi. Vsi suhi ljudje so praviloma pojedli več, ko so bili v družbi. Debeli ljudje so naredili ravno nasprotno. Ko so bili v družbi, so vedno naročili manj kalorične, zdrave jedi (beri solato), ko so bili sami, so si privoščili več kalorij. Takšni rezultati so pravzaprav logični, saj družba nekako podzavestno spodbuja debele ljudi, da naročijo nekaj, kar ima manj kalorij. Problem se seveda zgodi, ko pridejo domov.