Ko se ljudje odločimo shujšati ali vsaj zdravo prehranjevati, si navadno rečemo: »Moram se samo znebiti sladkorja v prehrani, pa sem zmagal.« Splošno mnenje je, da smo odvisni od sladkorja. Ampak če bi zares bilo tako enostavno, ne bi večino časa v letu skrbeli za kilograme.
Resnica je, da če bi bili zares odvisni od sladkorja, bi imel vsak vrečko sladkorja na pisarniški mizi ob napadih lakote in ob padcu »cukra«. Namesto tega pa imamo čokoladice, piškote in bonbone. In kaj je razlog, da tako težko pojemo le eno čokoladico ali piškotek?
To kar imamo radi, ni samo sladkor, ampak sladkor v kombinaciji z maščobami. Maščoba je tista, ki je odgovorna za teksturo, okus in aromo marsikatere hrane. Ker maščoba spodbuja toliko različnih občutkov v naših ustih, včasih težko razločimo, katera hrana vsebuje več maščobe ali zakaj nam je ena kombinacija sladkorja in maščob bolj všeč kot druga. Eni imajo raje več maščob in manj sladkorja, drugi pa več sladkorja in manj maščob kot razmerje v hrani. Ampak kljub temu lahko zelo jasno določimo, kaj nam je bolj všeč. Ker ima sladek okus mejo in nam hrana lahko postane presladka, ji dodamo še malo soli, da se sladkost izdelka zmanjša. Ko je mešanica prava, hrana postane zasvajajoča. Namesto samega sladkorja nam je pravzaprav všeč kombinacija sladkorja, maščob in soli, čemu sicer lahko rečemo predelana hrana.
Predelanost hrane je povezana s tem, kako vpliva na naše občutke. In to je razlog, zakaj si želimo jesti več. Ko odpremo sladoled na paličici, vidimo, da je narejen iz različnih slojev. Prvi del je čvrst in čokoladen, drugi je bolj nežen in mlečen, globlje kot gremo, bolj je sladek. Ker so občutki tako močni, si jih zlahka zapomnimo. In to je pravzaprav tisto, kar nam želijo oglaševalci ves čas prodati. Občutke in ne kaloričnih vrednosti. Ko kupujemo njihove izdelke ne kupujemo samo sladkorja, ampak tudi pozitivne občutke, ki spadajo zraven. Ker je občutek tako dober, se znova vračamo po novi košček. Hrana kar naenkrat ni le vir energije, ampak predstavlja hedonistično vrednost.