Ker se večinoma odločamoza diete odrekanja. Odrekamo se ogljikovim hidratom, maščobam, rdečemu mesu, kruhu, čokoladi, večerjam. Na žalost diete odrekanja ne delujejo zaradi treh razlogov: 1. naše telo se bori proti njim, 2. naši možgani se borijo proti njim, 3. naše dnevno okolje se bori proti njim.

Dovoli mi, da ti pojasnim.

Tisoče let evolucije so naredila naša telesa preveč pametna, da bi padala na »jedel bom samo solato« trik. Ko ima naše telo dovolj hranil, naši motorji močneje delajo, ko hrane manjka, se motorji ugašajo. To se lahko opazi v pomanjkanju energije, utrujenosti in slabovoljnosti.
Poleg tega naši možgani hitro opazijo to pomanjkanje energije. Hitreje bodo opazili, da smo pojedli premalo, kot da smo pojedli preveč.

Ko smo na dieti, dokaj hitro opazimo, da pravzaprav razmišljamo le o hrani. In ker se večina ljudi odloči, da bo dala stran hrano, ki jo ima najraje, to dokaj kmalu postane vojna. Vojna s sodelavci, televizijo, domom. Kamorkoli pogledamo, vidimo hrano, ki je ne smemo jesti. Naša dieta postane  nesmiselno potiskanje skale v hrib, ob najmanjši napaki nas bo ravno ta skala povozila in se vrnila nazaj v dolino. Ta nemogoča borba naredi, da se prehitro zadovoljimo z doseženim rezultatom (namesto petih kilogramov, ki smo jih sprva želeli izgubiti, se zadovoljimo z dvema). Pri tem se občasno nagrajujemo s prepovedano hrano ali pa enostavno obupamo. Seveda ta ekstremen pristop deluje tako, da začne naše telo ugašati motorje, zniževati porabo kalorij v času stradanja in posledica je, da se takrat, ko znova začnemo jesti, zredimo na prvotno težo ali celo več.

Nihče ne gre spat suh in se zjutraj zbudi debel. Če smo težo pridobivali nekaj let je težko pričakovati, da jo bomo izgubili v nekaj dneh ali tednih brez posledic.
Če si želimo izgubiti odvečne kilograme za vedno, moramo to narediti neopazno za naše telo in možgane.